Organistu Stanku v slovo

stanko 1 Small

Dragi Stanko – dopolnjeno je. Vaš življenjski krog se je zaprl mirno, spokojno in dostojanstveno. Veseli in počaščeni smo, da smo vas poznali, da smo precej let skupaj sobivali, se pomenkovali, bili deležni vašega spremljanja, ko smo v cerkvi prepevali.

Nikdar vam nismo izrazili posebne zahvale, ko ste skrbel za cerkev, za vašo skrb, da je bilo pred obredi vse lepo pripravljeno, da so bili vrčki pri maši na svojem mestu... Ko ste bil še pri močeh, ste čistil sneg pred vhodom v cerkev, jo zaklepal in odklepal. Mi smo pa samo prišli in bili deležni sadov vašega dela. Saj smo včasih rekli kakšen hvala, ampak vi ste se samo nasmejal, zamahnil z roko in rekel, da ni to nič posebnega.

Spominjamo se porok, ko so na stopnicah posipali gostje nevesto in ženina z rižem, cvetnimi listi. Seveda je vse to padalo po tleh. Vi pa ste se malo z razdalje smehljal in že imel metlo v roki. Stanko, Stanko pridite na kozarček in prigrizek smo vabili. Ampak vi ste prišel, ko je bilo že vse počiščeno in božji hram urejen. Največkrat pa še takrat ne.

Lansko leto smo še skupaj hodili na Šmarnice. Prva in zadnja pesem je bila spremljana z vašim igranjem na harmonij, ko so otroci in odrasli prepevali. Res je da smo včasih potegnili vsak po svoje. Vaši nemirni prsti so drseli po tipkah, ampak čutili smo veselje, ko ste z nami delili radost petja. Ko postane ljubezen in prijateljstvo tista vrednota, ki je višja in bogatejša od pravilno zapete pesmi, od bojazni, da se ne bo dobro slišalo, takrat se čuti veselje naše povezanosti. Te dni je na harmoniju prižgana sveča, ki je namenjena v vaš spomin, v našo skupno vero v večno življenje. Tudi otroci so pri Šmarnicah molili, da pridete čim prej v nebeško kraljestvo. Za nas Stanko ste bil res kraljevsko žlahten gospod. Prava žlahtnost ni samo v zunanjih stvareh. Je skrita v duši, v srcu človeka.

Nekaj ur preden ste odšli z zemeljskega sveta, je bila pri vas naša Šempetrčanka. Bil ste buden in lahko vam je povedala, da vas vsi pozdravljamo in mislimo na vas. Menda ste se posmejal in pokimal v znamenje, da ste jo slišal in razumel. Lepo je umreti, če človek ni sam in vi gotovo niste bili. Vaši domači, posebno Vera, so lepo skrbeli za vas.

Vsem sorodnikom naša župnija izreka sožalje in prav gotovo ste lahko srečni, da ste imeli takega očeta, dedka, strica.... bil je res velik človek. Bog z vami Stanko! Naj vas spremlja božja glasba in naj vam Bog poplača za vse, kar vam mi nismo mogli.

Mirjam Šprohar