Dogodki

Šmarnice … Kot v starih, dobrih časih!

šmarnice Small

»Celo nemirni otroci radi prisluhnejo takšnim šmarnicam!« - radi pokomentiramo starši v šempetrski župniji, kjer so bratje minoriti šmarnice približali otrokom na njim najbolj priljubljen način, tisti, ki je otrokom že tisočletja najbolj pisan na kožo. Ko pride trenutek za šmarnice, se župljanka Mirjam Šprohar, sicer upokojena ravnateljica vrtca, usede na stopnišče prezbiterija. Iz različnih klopi, kakor mlade čebelice, k njej priletijo otroci, vzamejo vsak svojo blazinico in se okoli nje posedejo na tla in tekmujejo, kdor bo bližje priljubljeni pripovedovalki šmarnic. Že od začetka maše radovedno pričakujejo nove dogodivščine misijonarja Friderika, ki je šel v divjino severnoameriškim Indijancem razlagat Jezusov evangelij in jih obvarovat prevar belih trgovcev. Pri teh šmarnicah ni branja ampak je vse povedano prosto, v toplem slogu, blizu otroški domišljiji in veri, kot kakšna očarljiva resnična pripoved, polna dogodivščin. Njihova pozornost je stoprocentna, kar starši le redko kdaj doživimo. Tu je še naloga, ob koncu maše nalepka – košček Baragovega posterja, ki ne sme manjkati. Izjemna šmarnična praksa, ki se že četrto leto potrjuje kot najbolj posrečena v dolgi zgodovini naše župnije.

I. V.

PRVO OBHAJILO NAŠIH »DESET V BELEM«

1. sveto obhajilo Small

Na 7. velikonočno nedeljo, 13. maja, je bilo v naši cerkvi še posebej slovesno. Cvetje in okrašene prve klopi ter nad oltarjem razgrnjen, z zlatimi črkami zapisan napis »Jezus, moj prijatelj!«, so takoj ob vstopu dali vedeti, da je bil prav poseben dan. Deset prvoobhajancev v belih tunikah s svečo v roki je v procesiji pristopilo pred oltar in, že pripravljeni, pričakovalo svoje prvo srečanje z Evharističnim Jezusom, ki so ga ta dan na prav poseben način sprejeli v svoje srce.

Župnija se je že od začetka pastoralnega leta pripravljala na ta dogodek. Vztrajni molivci so vse leto, še zlasti pa v zadnjih mesecih molili za štiri fante in šest deklet, ki jih je katehistinja Špela v sodelovanju z župnikom p. Cristianom vsak teden temeljito pripravljala na prejem njihovega drugega zakramenta uvajanja v krščanstvo.

Toda niso se samo prvoobhajanci pripravljali, tudi starši so se dobili z župnikom in katehistinjo, najprej zaradi svoje duhovne priprave, nato pa tudi zaradi praktičnih dogovorov, da bi ta slovesni dogodek pripravili na kar se da lep, doživet način.

Tako je tudi bilo. Nekdo je poskrbel za okrase in cvetje, drugi za fotografije, mamice za pecivo, drugi za uvode in berila, vsi skupaj pa za čiščenje in krašenje cerkve. Morali bi videti skupino očkov na kupu, kako s krpami in metlami pucajo cerkvene klopi in tla!

Nedeljska maša je bila milosten trenutek najprej za prvoobhajance – to se je videlo na njihovih vedrih obrazih – nato tudi za vse župljane, zlasti za domače in svojce, ki so napolnili cerkev. Starši so otroke presenetili s priljubljeno »Prvoobhajancu« (od skupine Gloria). Z župnikom p. Cristianom je somaševal p. Danilo Holc ob sodelovanju diakona Vladimirja Rufina in ministrantov. Prepeval je mešani otroški in mladinski zbor ob spremljavi Mojce Haller in Petra Poredoša na klaviaturah, Pie Klemenčič na flavti, Špele Marinko na violini, vsi skupaj pa pod taktirko zborovodkinje Ane Gombač. 

Starši so se župniku in katehistinji zahvalili s skromno pozornostjo, po koncu bogoslužja pa je bilo fotografiranje z domačimi in p. Cristianom, nato pa pogostitev ob dobrotah, ki so jih spekle mamice, babice, tete ….

Sedaj naši prvoobhajanci že sproščeno pristopajo k sv. obhajilu in se veselo udeležujejo tako izvirnih šmarnic o misijonarju Frideriku. Bomo jih veseli tudi v prihodnje, zlasti ob nedeljskih mašah in drugih milostnih trenutkih našega župnijskega občestva, ki ga takšni trenutki še bolj povezujejo.

I. V.